Izčrpanje IPv4 naslovnega prostora

V začetnih letih interneta, ko je bilo omrežij še zelo malo, je bila poraba IPv4 naslovnega prostora relativno majhna. Koncept naslovnega prostora je predvideval malo omrežij (do 254) in zelo veliko končnih naprav. S porastom omrežij oz. priključenih organizacij je kmalu postalo jasno, da takšen koncept ne bo vzdržal dolgo.

Arhitektura naslavljanja se je od nastanka internetnega protokola do danes večkrat spreminjala, predvsem z namenom, da se upočasni porabo naslovov IPv4. Najprej so bili uvedeni razredi naslovov s katerimi je bilo omogočeno oblikovanje različno velikih omrežij, pri čemer je velikost omrežja določalo število oktetov v omrežnem delu naslova. Vendar se je ta način podeljevanja naslovov kmalu pokazal kot potraten, zato je bil deset let kasneje, leta 1993, predstavljen nov nabor standardov, ki je omogočil variabilen način dodeljevanja naslovnih skupin in možnost združevanja omrežnih predpon ter s tem posledično zmanjševanje velikosti usmerjevalnih tabel. Leta 1995 je bil uveden translacijski mehanizem NAT (NAPT) in leto kasneje pa še zasebni naslovni prostor.

Kljub vsem naštetim mehanizmom in uporabi zasebnega naslovnega prostora je prišlo do izčrpanja naslovnega prostora IPv4. Na globalni ravni je leta 2011 brez naslovov IPv4 najprej ostala krovna organizacija IANA. V naslednjih štirih letih pa še štirje največji regionalni registrarji (APNIC, RIPE NCCLACNIC in ARIN). AFRINIC, ki pokriva afriško regijo in ima manj širokopasovnih uporabnikov pa predvideva izčrpanje v nekaj letih.

Čeprav je bil naslovni prostor za prosilce doslej vseskozi brezplačen, se je ob izčrpanju odprt sivi trg, na katerem je mogoče naslove IPv4 kupiti. Cena za posamezen naslov IPv4 se v letu 2015 giblje od 11$ do 15$.

PREBERITE VEČ:

Novica o izčrpanju IPv4: Free Pool of IPv4 Address Space Depleted