Primerjava IPv4 in IPv6

  IPv4 IPv6
Naslovni prostor: 32 bitni 128 bitni
Način zapisa: Naslovi zapisani v decimalni notaciji (npr. 91.239.96.1). Naslovi zapisani v šestnajstiški notaciji (npr. 2a00:ee2:e00:401:6ce3:b363:c8c2:dc68).
Tipi komunikacije: Unicast, broadcast, multicast, anycast Unicast, multicast, anycast
Dolžina glave: Spremenljiva: 20-60 bajtov Fiksna: 40 bajtov
Način fragmentacije: Fragmentacijo izvaja pošiljatelj (izvor) in vsi usmerjevalniki na poti. Fragmentacijo izvaja lahko samo pošiljatelj (izvor).
Nastavitev omrežnih parametrov:

 

Ročno, DHCP Ročno, DHCPv6, SLAAC
Število naslovov: Posameznemu mrežnemu vmesniku je lahko dodeljen samo en naslov. Posameznemu mrežnemu vmesniku je dodeljenih več tipov naslovov hkrati (lokalni, globalni, multicast …).
Prevajanje med MAC in naslovi IP: Protokol ARP (Address Resolution Protocol) Protokol NDP (Neighbour Discovery)
Upravljanje multicast skupin: IGMP (Internet Group Management Protocol)

 

MLD (Multicast Listener Protocol)
Identifikacija podatkovnega toka: Ni identifikacije podatkovnega toka. Opredeljen je podatkovni tok s poljem v glavi (Flow Label).
Minimalna velikost paketa: 576 bajtov 1280 bajtov
Preverjanje kontrolne vsote glave: DA NE
Opcijske glave: DA NE (v obliki razširitvenih glav)

Poleg zgoraj naštetih razlik je za protokol IPv6 značilno še:

  • z uporabo IPv6 Privacy Extension načina naslavljanja naprav se je povečala zasebnost uporabnikov pri brskanju po spletu,
  • v omrežju IPv6 se načeloma ne potrebuje več translacijske (NAT, oziroma NAPT) naprave, saj se v lokalnem omrežju ne uporablja zasebnih naslovov,
  • nov protokol ICMPv6,
  • napredna mobilnost in multicast naslavljanje,
  • omrežni vmesnik je praviloma vedno identificiran s 64-bitnim omrežnim naslovom.

Sobivanje IPv4 in IPv6

Kljub izčrpanju se protokol IPv4 ne bo takoj umaknil iz omrežja, temveč bo sobival z IPv6. Vsaka sodobna naprava lahko komunicira preko protokola IPv4 ali IPv6, odvisno od omrežja in naprav s katerimi komunicira. To omogoča arhitektura dvojnega sklada (Dual Stack), ki je vgrajena v novejše operacijske sisteme in zagotavlja da se, glede na vrsto prometa, vsak paket obdeluje v svojem protokolnem skladu. Če končni sistem ali usmerjevalnik prejme IPv4 paket, ga bo posredoval preko IPv4 protokolnega sklada, če prejme IPv6 paket pa ga bo posredoval čez IPv6 protokolni sklad.

Primerjava glav IPv4 in IPv6

primerjava glav IPv4 in IPv6

Med glavami paketov IPv4 in IPv6 je veliko razlik, nekatere najpomembnejše so:

  • glava IPv6 je veliko bolj enostavna od glave IPv4,
  • velikost glave IPv6 je veliko večja zaradi dolžine naslova IPv6 (naslov IPv6 ima 128 bitov, naslov IPv4 pa le 32 bitov), kar pomeni da sta polji za izvorni in ciljni naslov (Source/Destination Address) v IPv6 128 bitni, v IPv4 pa le 32 bitni, kar vpliva na dolžino glave,
  • glava IPv6 je fiksne dolžine (40 bajtov), glava IPv4 je variabilne dolžine (med 20 in 60 bajtov),
  • glava IPv6 vsebuje polje »Next Header«, ki določa ali glavi sledi zunanje razširitveno polje (Extension Headers) in kakšnega tipa je, glava IPv4 pa vključuje morebitna opcijska polja, zato pa je tudi variabilne dolžine,
  • polje, ki v glavi IPv4 določa dolžino glave v posamičnem paketu, v glavi IPv6 ni več potrebno, saj je le-ta fiksne dolžine,
  • polje TTL (Time To Live) je v glavi IPv6 preimenovano v »Hop Limit«, ki veliko natančneje opiše namembnost in pomen,
  • v glavi IPv4 se polje »Header Checksum« preračunava v vsakem usmerjevalniku na poti, saj se s prehodom čez vsak usmerjevalnik za 1 zmanjša vrednost v polju »Time To Live«. V glavi IPv6 polje »Header Checksum« ni več prisotno, saj se tovrstno obnašanje smatra kot nepotrebna potrata energije in procesorskih virov usmerjevalnikov.

PREBERITE VEČ o glavi IPv6:

RFC 2460: IPv6 Specification 
Wikipedia: IPv6 packet
Članek: IPv6 Header Deconstructed