Protokol IPv6 (podobno kot IPv4) pozna več tipov komunikacij, ki so odvisni od namembnosti in obsega delovanja naprav.
Glede na namembnost IPv6 pozna tri glavne tipe komunikacij:
- unicast – med seboj neposredno komunicirata dve napravi,
- multicast – med seboj komunicira več naprav, ki so v isti skupini,
- anycast – naprava komunicira le z eno napravo v skupini, ki ji je topološko najbližja (anycast naslovi so zapisani kot unicast naslovi).
Broadcast pri protokolu IPv6 ni več potreben, saj se je večina funkcionalnosti tipa broadcast komunikacije preselila v multicast, kjer se lahko bolj natančno določi in krmili katere naprave bodo dobile pakete, ki so namenjeni več ciljnim napravam hkrati. Pri broadcast komunikaciji se je namreč lahko pošiljalo pakete samo vsem napravam v svojem omrežnem segmentu, pri multicast komunikaciji v IPv6 pa se lahko določi, ali bo paket poslan vsem napravam, samo vsem usmerjevalnikom, samo vsem DHCPv6 strežnikom …
Unicast
V unicast načinu komunikacije se med dvema napravama pakete pošilja neposredno iz izvornega na ciljni naslov.
Multicast
V multicast načinu komuniciranja se pakete pošilja med eno izvorno napravo in več ciljnimi napravami hkrati, pakete za ciljne naprave pa razmnožijo (multiplicirajo) usmerjevalniki na poti. To pomeni manjšo obremenitev za pošiljatelja, saj pošlje samo en paket, ki se na usmerjevalnikih razmnoži na število prejemnikov, ne pa da pošlje enako število paketov kot je prejemnikov.
Pri multicast načinu komunikacije v IPv6 se lahko z naslovom multicast skupine, kamor se pošilja pakete, natančno določa, katera skupina naprav bo prejela pakete, saj se morajo različne aplikacije, kot tudi sam TCP/IP komunikacijski sklad, prijavljati v multicast skupine, katere je IANA rezervirala za specifične namene.
Primer: Po specifikaciji se mora vsak strežnik po priključitvi na omrežje prijaviti najmanj v multicast skupino FF02:0:0:0:0:0:0:1 (All Nodes Address) ter še v nekatere druge. V primeru, če se na strežniku postavi DHCPv6 storitev, se mora le-ta takoj po zagonu prijaviti v multicast skupino FF05:0:0:0:0:0:1:3 (All-dhcp-servers), oziroma v FF02:0:0:0:0:0:0:2 (All Routers Address), če je na strežniku omogočeno IPv6 usmerjanje. Ko se na uporabnikovem računalniku požene DHCPv6 odjemalec (client), se ta pridruži multicast skupini FF05:0:0:0:0:0:1:3 (All-dhcp-servers) in tja pošlje DHCPv6 zahtevo po dodelitvi naslova. Podatkovne pakete te komunikacije dobijo samo in izključno naprave, ki so DHCPv6 strežniki ali DHCPv6 odjemalci in so pridruženi tej multicast skupini in nihče drug. S specifikacijo in rezervacijo multicast naslovov je glede na namembnost omogočeno zelo natančno upravljanje katera naprava prejme kateri tip prometa.
PREBERITE VEČ:
IANA: IPv6 Multicast Address Space Registry
Članek: IPv6: Goodbye to broadcast, say hello to Multicast
Primerjava multicast in unicast
V primeru, ko je potrebno poslati isto vsebino več končnim uporabnikom naenkrat (npr. televizijska slika ali radijski zvok, distribucija aplikacij, programov ali popravkov za programe ali sisteme, ND paketi v IPv6 …) je multicast način pošiljanja podatkov precej bolj varčen kot unicast. Pošiljatelj se mora le prijaviti v multicast skupino, vanjo poslati samo en enak paket in usmerjevalniki na poti do prejemnika te pakete razmnožijo (multiplicirajo) ter razpošljejo vsem, ki so prijavljeni v dotično multicast skupino. Poslani paket na ustrezno število paketov vedno razmnoži zadnji usmerjevalnik na poti glede na število neposredno priključenih prejemnikov.
Medtem, ko mora v unicast načinu pošiljatelj, pri pošiljanju iste vsebine enakemu številu prejemnikov, poslati toliko enakih paketov kolikor je prejemnikov.
Anycast
V anycast načinu komuniciranja se pakete pošilja med izvorno napravo ter najbližjo ciljno napravo. V anycast načinu komuniciranja je namreč lahko več ciljnih naprav z enakim IP naslovom, ki se oglaša v dinamičnih usmerjevalnih protokolih. Prvi usmerjevalnik na poti pošlje paket proti ciljni napravi, do katere vodi najboljša usmerjevalna pot.
